Tako, obiranje manga je za mano, prav tako kot obrezovanje drevja, kar sem pocel na isti farmi. Ker mi zasluzek od tega dela ni prinesel zadosti, da bi se vrnil v Azijo in pot nadaljeval v stilu prvotnega nacrta, sem se podal na jug Avstralije v iskanju novega zasluzka.
Trenutno se nahajam slabih 600km severozahodno od Melbourne-a. Za mano je pot preko Avstralije (ni bilo s kolesom, ker bi mi to vzelo dva meseca, da sploh ne omenjam ostalih dejstev), dvotedensko obiranje marelic ter nekaj dni prekrivanja vinskih trt. Par dni sem ze brezposeln in zasluzki tu se ne morejo primerjati z mangom. Zadosca za pokrivanje stroskov ne pa tudi za potovanje naprej. Pred mano je tako dejstvo. Ce se zelim vrniti v Azijo moram naprej. Najti novo delo, upati na najboljse. To hkrati pomeni tudi riziko, da mogoce nicesar ne najdem. Potem se moram vrniti domov.
Misel na vrnitev mi je bila pred meseci v samoti Centralne Azije blizu, zelo blizu. A danes je situacija drugacna. Zelim si naprej. Rad bi se vrnil v Azijo in nadaljeval s kolesarjenjem. Edini nacin za uresnicitev tega je, da si najdem novo delo. To pa se lahko pripeti samo ce se podam v neznano in ostanem odprt za znamenja in ljudi.
Torej – grem!
Pozdrav od presvicanega kolesarja!
