Sprosceno v Turcıjo

6 05 2008

 

Grcija je minila hitro, saj je draga, ceste pas o vecinoma polozne. Zapustiva jo na skoraj opustelem odseku nove avtoceste. V slabih 7km in 15 minutah voznje naju prehitijo celi trije avtomobili. V Turciji pas e ne konca samo avtocesta, temvec tudi poloznost grskıh cest. Pricaka naju skoraj neskoncen ritem gricev in vmesnih dolin. Cesta je ravna vse do obzorja in se naprej ter vseskozi niha gor in dol. Ko enkrat ujamem pravi ritem, imam obcutek kot da plujem po ogromnem zelelno-rumeno-rjavem morju na svoji cudoviti cestni ladji.
Ker sem na kopnem ne staknem morske bolezni ;)





Sportisti bezplatno

6 05 2008

 

Po Albaniji sta prisla na vrsto Kosovo in Makedonija ter predvsem boljse ceste. Zadnjih 20km Albanije je bila cesta bolj podobna gradbiscu kot pa glavni cesti proti Kosovu. Na takem odseku moras biti se posebej pozoren, ker te trese in premetava konstantno. Spusti so prej muka kot uzitek, saj neprestano bremzas in si na prezi za morebitnimi luknjami, ki te lahko mimogrede vrzejo s kolesa. Pravo nasprotje tega je bila cesta od Skopja proti Velesu, kjer sva jo z Rogerjem mahnila kar po avtocesti. Prihajajoca pravoslavna Velika noc je obetala malo prometa, a strah je vseeno prisoten. Ne mores kar tako z biciklom po avtocesti. Tako prideva do cestninske postaje, kjer ustaviva pred rampo in jaz poskusam pojasniti kaj hudica delava s kolesi na avtocesti. Pas e mi mozakar samo nasmehne in pravi: “Za sportiste bezplatno!”

 

Naslednji dan, malo pred grsko mejo z Lojzom pustiva za sabo najinega prvega jurja kilometrov.

 

Fotke obljubljam kmalu. Nekaj se ne strinjava z racunalnikom danes